»Še več, uprizoritve, ki so plod snovalnega procesa, ali tiste, za katere so avtorji performativni navdih našli v enem ali celo v več literarnih nedramskih delih, so neprimerno vznemirljivejše, ambicioznejše, uprizoritveno drznejše in daljnosežno pomembnejše za razvoj uprizoritvene umetnosti pri nas.«
»Za promocijo slovenske dramatike doma in v tujini bi bil potreben načrten sistemski ukrep, šele vztrajno, sistematično in dolgoročno delovanje v tej smeri pa bi čez čas zanesljivo zaznalo rezultate in dejanske premike na tem področju.«
»Predstava Mama se ukvarja ne samo z družino, ampak z najožjo celico s katero pridemo v stik čim se rodimo, oziroma še preden se rodimo, že v maternici. To je prvi odnos v katerega vstopamo, zato je nas zanimalo raziskat točno ta odnos skozi gledališče in poiskati njegove zamolčanosti.«
»Pogosto najprej nagovorimo mame kot prve krivke za travme, ki smo jih imeli, predvsem pa se v družbi predvsem govori o materinstvu s stališča pogleda na osebo, ki bo ravnokar rodila, s stališča osebe, ki menja plenice, s stališča osebe, ki je razpeta med družino in kariero, mi pa mislimo, da je za materinstvom še nekaj več kot teh nekaj prvih let.«
»Imamo odnos s svojimi starši še globoko v odraslost, imamo odnos s svojo mamo takrat ko razmišljamo ali bi stopili na njeno mesto, imamo odnos z mamo, ko jo dojamemo kot osebo in ne kot človeka, ki te je vzgojil.«
»Vzpostavljanje in rušenje osebnostnih meja postajata nepogrešljiva veščina, avtonomija je predstavljena kot najvišja vrednota, a vseeno smo ujeti v zgodovinske posledice stereotipizacije spolnih vlog, ki se še dodatno razraščajo v paradoksalnem svetu politične hiperkorektnosti in new-age aktivizma.«
»Skozi avtorske prizore ustvarjalci premišljujejo svoj položaj v družbi in preizkušajo meje med lastnim prepričanjem in naučenimi vzorci, preizprašujejo dinamiko spolov, izpostavljajo spolno nasilje med vrstniki, spregovorijo o lastnih strahovih, stiskah, jezi in krivici, o občutku krivde in iskanju izgovorov, ki jih poznamo vsi, a si o njih ne upamo spregovoriti.«
»Že sam Calderon de la Barca razvije dramski stil, ki ga imenuje konceptizmo. S tem konceptizmom združuje različne nivoje dramatike znotraj enega samega dela, združuje tragično, commedie dell'arte, ljubezenske zgodbe in ostalo.«
